Ostrižniki jezera Tanganyika mogoče povečini res niso tako barviti kot ostrižniki jezera Malawi, so pa zato precej zanimivejši po obnašanju. To so precej raznovrstni ostrižniki, ki so se vsak po svoje različno prilagodili na življenje v določenem okolju jezera Tanganyika. Zato nekega univerzalnega recepta kako urediti Tanganyika akvarij ni, saj je ureditev v veliki meri odvisna od tega, katere vrste nameravamo naseliti v naš Tanganyika akvarij. V grobem pa velja podobno kot za Malawi akvarije, da so kamni in pesek tisto, kar je značilnost teh akvarijev.
V naslednjem članku bomo poskušali na razumljiv način predstaviti na kaj je potrebno biti pozoren pri postavitvi Tanganyika akvarija. Na koncu tega članka pa podali tudi nekaj primerov ustrezno urejenih in naseljenih Tanganyika akvarijev, ki ponazarjajo posamezna območja tega čudovitega jezera.
Podlaga
Ena izmed prvih stvari, ki je pomembna pri postavitvi Tanganyika akvarija je prav gotovo ustrezna podlaga. Najustreznejša in lahko bi rekli tudi edina primerna je pesek oz. natančneje povedano kremenčev pesek. In to ne samo zaradi tega, ker ta pesek predstavlja naravno podlago v jezeru Tanganyika, ampak tudi zato, ker je to pesek, ki zadosti potrebam, ki jih imajo ostrižniki tega jezera. Koralni peski, ki so zadnje čase tudi kar precej priljubljeni, so npr. neustrezni, ker imajo ostre robove in lahko te ribe poškodujejo. Predvsem takrat, ko ga ti z usti pobirajo in presesavajo v procesu iskanja hrane v pesku. Poleg tega, da pesek ne sme meti ostrih robov, ne sme imeti tudi negativnih posledic na parametre vode. Kar pa npr. za večino peskov, ki jih dobimo kupiti v akvarijskih trgovinah, predvsem so to tisti namenjeni za rastlinske akvarije, ne drži. Ti peski znajo namreč pogosto zniževati pH vode, kar pa za ostrižnike jezera Tanganyika, ki potrebujejo trdo vodo z visokim pH, seveda ni primerno.
Poleg tega bodimo pri izbiri peska pozorni tudi na to, da bo naravnih barv (presvetel pesek lahko ima negatvni vpliv na ribe). Še pomembnejša pa je izbira primerne granulacije peska, najustreznejši je tisti granulacije nekje med 0,5 do 2 mm. Pri sami namestitvi peska v akvarij je pomembno tudi to, kako na debelo ga bomo nasipali. Priporočljivo je, da je debelina peska v Tanganyika akvariju vsaj 5 cm ali več. To je še posebej pomembno pri ribah, ki ves čas prekopavajo in prenašajo pesek.
Najustreznejši so neostri apnenčasti peski, niso pa slabi tudi kaki kremenčevi peski, ki jih dobimo kupiti zelo poceni kar v kaki gradbeni trgovini. Ta pesek je potrebno nato samo dobro oprati in že je primeren za Tanganyika akvarij. Eden izmed zelo priljubljenih v akvaristiki je Kema Fuga Sand 200 (granulacija od 1 do 2 mm). Lahko pa izberemo seveda tudi kak drug kremenčev pesek ustrezne granulacije in obarvanosti.
Glede na velikost jezera Tanganyika, pa je seveda logično, da se tudi pesek v samem jezeru Tanganyika od lokacije do lokacije malenkost razlikuje. Nekaj primerov kakšen je pesek na različnih lokacij v jezeru si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
Pri izbiri dekoracije za Tanganyika akvarij je treba imeti v mislih predvsem potrebe Tanganyiških ostrižnikov. In te potrebe so seveda drugačne pri različnih vrstah. Polžarke in ribe peščenega dna imajo npr. drugačne zahteve, kot ribe skalnega okolja (npr. Julidochromisi).
Ne glede na vrsto Tanganyiških ostrižnikov, pa bo v veliki večini primerov potrebno v akvarij postaviti vsaj nekaj kamnov. Tudi za ostrižnike, ki živijo na peščenem dnu, je namreč nekaj kamnov dobrodošlih, saj le ti nudijo zaščito tem ostrižnikom (predvsem v času razmnoževanja, ko agresivnost teh ostrižnikov naraste). Za ostrižnike skalnega okolja pa bo seveda potrebno kamnov kar precej, da z njimi ustvarimo čim več jam, ki služijo tem ostrižnikom kot skrivališča in prostor za razmnoževanje.
Kamni so torej ena izmed osnovnih dekoracij Tanganyika akvarija. V samem jezeru so seveda kamni zelo različni. Za Tanganyiko tako lahko pride v poštev velika večina kamnov, tudi apnenčasti, ki za nekatere druge akvarije niso primerni, saj bodo le ti pozitivno vplivali na parametre vode, ki so potrebni za te ostrižnike (višja trdota in pH). Kar je potrebno paziti pri izbiri kamnov, pa je predvsem to, da to ne bodo kamni z ostrimi robovi, ker bi se ti ostrižniki znali na takih kamnih pri preganjanju hitro poškodovati. Odvisno od izbire vrst, je tudi pomembno kake oblike kamnov bomo izbrali. Določene vrste namreč živijo v jamah in razpokah med kamni, zato za take ostrižnike izberimo take kamne, s pomočjo katerih bomo lažje oblikovali tako postavitev in ustvarili z njihovo postavitvijo čim več jam in skrivališč. Najrazličnejše kamne seveda dobimo kupiti, še ceneje pa nas pride, če jih naberemo sami. V vsakem primeru pa jih je dobro oz. skoraj obvezno prekuhati preden jih damo v akvarij.
Brez kamnov torej v Tanganyika akvariju skoraj ne gre, "slabost" te dekoracije pa je, da so kamni težki. Zato jih je potrebno res zložiti previdno, da se nam postavitev kamnov ne podere. Predvsem je tukaj potrebno imeti v mislih, da te ribe rade prekopavajo pesek in znajo morebiten pesek pod kamni hitro spodkopati in lahko posledično povzročijo padec kamnov, ki so zloženi višje. V vsakem primeru je dobrodošlo, da v primeru naravnih kamnov, na dno akvarija zalepimo dodatno kako pleksi steklo ali pa PVC ploščo (forex), ki bo preprečila razbitje stekla v primeru prevrnitve posameznih kamnov (pazimo, da bo to taka plošča, da ne bo vplivala negativno na parametre vode).
Druga možnost v primeru naravnih kamnov so lava kamni, ki so precej lažji, a moramo imeti v mislih, da ti niso primerni za vse ostrižnike, saj znajo imeti ostre robove in se lahko predvsem agresivne ribe pri preganjanju in pa tudi tiste sramežljive pri skrivanju, na takih kamnih hitro poškodujejo.
V zadnjem času pa je v akvaristiki prisotnih tudi vse več umetnih ozadij in kamnov (3D modulov), ki so izdelani iz stiroporja ali pa kakih drugih materialov. Tako ozadje oz. 3D module si lahko izdelamo sami ali pa naročimo in nam ga izdelajo po meri. Za ena izmed kvalitetnejših veljajo ozadja in 3D moduli Back to Nature, osebno pa imam zelo dobre izkušnje tudi s cenovno ugodnejšimi Aquadecor ozadji in 3D moduli.
Prednost teh umetnih kamnov je vsekakor teža, slabost (vsaj nekaterih) pa, da znajo ta razna 3D ozadja in moduli zavzeti v akvariju kar precejšen volume vode, kar seveda ni najboljše. Določena podjetja zato sedaj ponujajo tudi že take 3D module in ozadja, ki so znotraj votla in so tako seveda precej primernejša, saj zavzamejo precej manjši volumen, obenem pa je notranjost teh 3D modulov lahko idealno skrivališče oz. prostor za razmnoževanje določenih vrst ostrižnikov.
Poleg kamnov pa pri dekoraciji Tanganyika akvarija ne smemo pozabiti na polžje hišice. Predvsem v primeru vrst, ki jih imenujemo polžarke, so polžje hišice obvezna dekoracija v Tanganyika akvariju. Te vrste namreč živijo in se razmnožujejo v polžjih hišicah. Polžje hišice pa uporabljajo za razmnoževanje tudi nekatere druge vrste Tanganyiških ostrižnikov, ki pa drugače ne živijo v njih. Najprimernejše polžje hišice so seveda tiste, ki so najštevilčnejše tudi v samem jezeru Tanganyika. To so polžje hišice polža Neothauma. Te hišice so namreč najustreznejših velikosti in oblike za Tanganyiške ostrižnike (polžarke). Velikokrat je sicer hišice Neothauma teško dobiti, pa tudi ravno poceni niso. Kot alternativa so primerne tudi hišice našega vrstnega polža, ki so prav tako ustreznih velikosti in oblike za Tanganyiške polžarke.
Večina nas ko je govora o Tanganyika akvarijih (in podobno tudi Malawi) verjetno pomisli na akvarije, ki so brez rastlin in so v njih samo kamni in pesek. Pogosto velja tudi prepričanje, da rastline ne sodijo v akvarije, ki predstavljajo biotop jezera Tanganyika, a tole ne drži popolnoma. V jezeru Tanganyika lahko najdemo namreč tudi območja z rastlinsko vegetacijo, ki pa seveda niso zelo pogosta in rastline najdemo samo v zgornjih 10 m jezera Tanganyika, na večjih globinah jih pa ni. Delno torej sicer naša prejšnja trditev drži, saj precej ostrižnikov, ki naseljujejo naše Tanganyika akvarije, res prihaja iz večjih globin, kjer rastlin ni, a ne vsi, saj je tudi zgornjih 10 m jezera Tanganyika bogato z ostrižniki. V Tanganyiki tako na teh manjših globinah najdemo predvsem naslednje vrste rstlin: Hydrilla verticillata, Najas marina, Pistia strationes, Potamogeton pecinatus in Vallisneria spiralis.
V akvarijskem hobiju so od zgoraj naštetih rastlin prisotne le nekatere. Druge zelo podobne zgornjim, ki bi tudi bile primerne za Tanganyiko pa so še Vallisneria gigantea, Vallisneria nana, Ceratophyllum demersum, Najas guadalupensis in še nekatere druge. V mislih pri izbiri rastlin je potrebno imeti predvsem to, da je voda v Tanganyiki trda, osvetljenost akvarijev Tanganyike pa naj bi bila večinoma precej šibka in v takih razmerah precej rastlin ne uspeva. Poleg zgornjih so v akvariju pogosto videne še razne rastline iz vrst Anubias in Microsorium, a če se želimo strogo držati biotopa jezera Tanganyika, tele niso najprimernejše, saj ne ponazarjajo nobenih izmed rastlin, ki jih dejansko zasledimo v Tanganyiki (je pa to mogoče tudi malo stvar okusa).
Torej, tudi če se odločimo za nekaj rastlin v Tanganyika akvariju, tole ne bo čisto nenaravno, poleg tega pa nam rastline lahko malenkost tudi pomagajo pri čiščenju vode. Imejmo pa v tem primeru v mislih, da lahko precej rastlin ostrižniki pojejo (rastlinojedi), spet druge pa ostrižniki, ki radi prekovajao dno, hitro izkopljejo. Na rastlinah v akvariju Tanganyike pa se znajo hitro pojaviti tudi alge in potem te rastline ne izgledajo več tako lepo. Predvsem iz tega razloga jaz v akvariju Tanganyike rajši nimam rastlin, alge pa vidim rajši rasti po kamnih, saj zgleda to nekako bolj naravno.
Pri razsvetljavi Tanganyika akvarija je potrebno imeti v mislih predvsem tole, katere vrste ostrižnikov imamo oz. bomo naselili v naš Tanganyika akvarij. Precej oz. večina ostrižnikov namreč prihaja iz večjih globin, kjer je svetloba že bolj šibka in jim močna svetloba ne ugaja. Zato je za večino akvarijev Tanganyike priporočljivo, da je svetloba šibkejša. Razne sijalke (T5 in T8) nam dajo ponavadi jakost svetlobe nekje 3 W/L, kar pa je lahko pogosto preveč za ostrižnike tega jezera (sploh za tiste iz večjih globin). Zato je vsekakor primernejša varianta LED in to najboljše taka, kjer lahko sami prilagajamo jakost svetlobe. Barva svetlobe pa naj bo nekje 6500K, saj je to nekje najbližje barvi, ki jo daje tudi sonce v naravi. Poleg premočne svetlobe pa zna v akvariju precejšen stres povzročati tudi nenadno prižiganje in ugašanje luči in zato je zelo priporočljivo, da če le lahko zagotovimo postopno prižiganje in ugašanje luči v našem akvariju. Kako lahko to sami razmeroma poceni uredimo, obenem pa potem tudi kontroliramo jakost svetlobe v našem akvariju je lepo napisano v naslednjem članku na naši strani: "Simulacija dneva in noči z LED trakovi in kontrolerjem TC420"
Voda
Parametri v jezeru Tanganyika se na določenih lokacijah in predvsem v odvisnosti od globine malenkost razlikujejo. Gibljejo se tako nekje v naslednjih mejah:
Temperatura: 24°C do 27°C
pH: 8.3 do 9.2
Skupna trdota (GH): 10°dGH do 13°dGH
Karbonatna trdota (KH): 16°dKH do 19°dKH
Dandanes lahko sicer te parametre ob uporabi RO vode in ustreznih bufferjev in soli v popolnosti ponazorimo, ampak tako precizna ponazoritev seveda ni potrebna. Je pa vseeno potrebno upoštevati, da so Tanganyika ostrižniki ribe, ki živijo v alkalni vodi in vsaka voda za njih ni primerna. Je pa še vseeno boljše, da tudi če so parametri naše vode malenkost izven meja glede na tiste v jezeru, da vodo pustimo tako kot je in imamo stabilne parametre, kakor pa da poizkušamo vodo optimizirati in s tem, predvsem če nimamo izkušenj, povzročimo nenehno nihanje parametrov. Nihannje parametrov, predvsem spremembe pH in trdote ima namreč večje posledice za naše ribe, kot pa konstantni parametri, pa tudi, če so malenkost izven meja. Sprejemljivi parametri vode za Tanganyika akvarij bi tako bili:
Temperatura: 24°C do 27°C
pH: 8.0 do 9.5
Skupna trdota (GH): 8°dGH do 20°dGH
Karbonatna trdota (KH): 11°dKH do 22°dKH
Kar precej voda, ki priteče iz naših vodovodnih pip, že kar ustreza tem parametrom, če pa je na določenih področjih voda še vseeno mehkejša lahko v tem primeru uporabimo razne bufferje in soli za dvig trdote in pH-ja vode. Najboljše je, da uporabimo take, ki so namenjeni prav za Tanganyiko, saj le ti najbolje ponazorijo naravne razmere tega jezera. Več o vodi v samem jezeru Tanganjika in kako je lahko karbonatna trdota (KH) tega jezera višja od skupne trdote (GH) pa si lahko preberete v naslednjem članku na naši strani: "Voda afriških jezer"
Filtracija
Filtracija je ena izmed najpomembnejših stvari vsakega akvarija. Za akvarije z ostrižniki jezera Tanganyika pa je še toliko pomembnejša, saj imajo ti akvariji zelo malo rastlin ali jih pa sploh ni in nam tako le te ne pomagajo pri čiščenju vode. O tem katere filtre (notranje, zunanje, sump,…) izbrati je sicer nekaj tudi stvar okusa, ampak predvsem za večje akvarije so vsekakor primernejši zunanji filtri ali sump, saj notranji ponavadi niso dovolj zmogljivi. Prednost zunanjih filtrov pred notranjimi pa je tudi ta, da nam ne zasedajo toliko prostora v akvariju in imajo večjo količino filtrirnega material, ki ga je po potrebi tudi lažje zamenjati s kvalitetnejšimi filtrirnimi materiali. Za večje akvarije torej vsekakor priporočam zunanje filtre ali pa sump. Pri izbiri ustrezne velikosti filtra pa imejmo v mislih, da proizvajalci velikokrat pretiravajo s podatkom, za kako velik akvarij so primerni njihovi filtri. Tako, da če je na filtru navedeno, da je primeren za akvarije velikosti 200 L, potem je ponavadi ta filter običajno primeren kvečjemu za ostrižniški akvarij velikosti 100 L ali še manj. Tako, da uporabimo ali dva taka filtra ali pa enega zmoglivejšega (velikokrat je bolj smiselna izbira dveh filtrov, kot pa enega močnejšega).
Pri izbiri filtra pa ne gledati samo na pretok filtra, kar je sicer tudi pomembno, da le ti ustvarijo dovolj pretoka, da nam poberejo mehansko umazanijo, ampak je enako kot to oz. še bolj pomembna količina biološkega filtrirnega materiala, ki ga vsebuje filter. Količina biološkega filtrirnega materiala, je torej tista, ki je najpomembnejša, saj nam npr. bakterije v eni majhni gobici prav gotovo ne bodo zmožne predelati vseh odpadkov, ki jih povzročijo ribe in hrana.
Smiselno je, da prostor, ki je namenjen biološkemu filtrirnemu materialu, kar najbolje izkoristimo. In tukaj je treba opozoriti, da imajo kupljeni filtri pogosto priložene filtrirne materiale, ki niso najkvalitetnejši. Zato je pogosto smiselno te biološke filtrirne materiale zamenjati s kvalitetnejšimi, ki nudijo kar največjo možno površino za naselitev koristnih bakterij in tako najboljše izkoristimo prostor, ki ga imamo na voljo za biološki filtrirni material (kvalitetnejši so npr. Seachem Matrix, JBL micromec in še drugi).
Večini je verjetno jasno, ampak naj vseeno tukaj na tem mestu še enkrat povdarim, da je vsak filter potrebno ustrezno sciklat, da se v biološkem filtrirnem materialu naselijo koristne bakterije v dovolj velikem številu, da so le te potem sposobne predelati vse biološke odpadke, ki nastanejo v akvariju in da se nam ribe ne zastrupljajo v lastnih iztrebkih. Tak postopek, kot je verjetno večini znano traja od 3 do 4 tedne (lahko tudi več). Če vseeno kdo rabi glede ciklanja akvarija (filtra) še dodatne informacije pa si lahko ogromno o tem prebere na spodnjem forumu: "Kdaj je akvarij vtečen in kako to storimo?"
Ne glede na to, kako zmogljivo filtracijo imamo, pa so še vedno potrebne redne menjave vode. Sploh v Tanganyiki (podobno tudi v Malawi akvarijih) so potrebne kar pogoste menjave, saj kot omenjeno rastlin ni oz. jih je malo in tako ni porabnikov nitratov, torej rastlin, ki bi nam nitrate držale na sprejemljivih vrednostih za naše ostrižnike. Niso pa seveda nitrati edini razlog, zakaj so potrebne menjave vode, a o tem v kakih podrobnejših člankih na to temo. Nitrati (NO3) so drugače, kot je verjetno znano, končni produkt filtracije in so, če preveč narastejo, tudi škodljivi oz. strupeni za ribe, ne sicer tako zelo kot nitriti (NO2) in amonijak NH3/NH4, pa vseeno.
Podobno kot pri Malawi akvarijih so tudi v Tanganyiki zelo zaželjene redne tedenske menjave vode, a ker ti akvariji ponavadi niso tako naseljeni, določene vrste pa so tudi občutljivejše na večje menjave vode, se za Tanganyiko priporočajo malenkost manjše menjave vode. Nekje 15 do 30 % (odvisno od naselitve) je priporočljivo torej zamenjati vsak teden. Pri menjavi bodimo pozorni na to, da je voda ki jo menjujejo vedno čim bolj podobnih parametrov, kot tista, ki je že v akvariju (temperatura, trdota, …). Vodo je seveda iz večih razlogov dobro starati vsaj 24 ur (ne samo zaradi klora) in uporabiti različne tonike (priporočam Seachem Prime, so pa primerni tudi drugi), ki nam odstranijo težke kovine, ki so velikokrat prisotne v vodovodni vodi.
Poleg kvalitetne vode z nizkimi nitrati in ustrezne trdote je za Tanganyika akvarij pomembno tudi, da je voda bogata s kisikom. Tole lahko zagotovimo z zračnimi črpalkami ali pa z zadostnim valovanjem vodne gladine. Valovanje vodne gladine lahko zagotovimo s pravilno usmeritvijo iztoka iz filtrov ali pa s tokovnimi črpalkami usmerjenimi v gladino akvarija. Če bo valovanje zadosto, tudi zračne črpalke niso potrebne.
S tokovnimi črpalkami lahko torej dodatno zagotovimo valovanje vodne gladine. So pa te seveda tudi zelo zaželjene v primeru, da imamo v akvariju vrste, ki živijo v jezeru v plitvih vodah (npr. razni Eretmodini, Tropheusi,…), kjer so tokovi v jezeru precej močnejši, kot na večjih globinah jezera. V tem primeru torej s temi črpalkami zagotovimo dodatno tokovanje, ki ustreza tem vrstam ostrižnikov.
Izbira primernih vrst in naselitev Tanganyika akvarija
Prvo kar moramo imeti v mislih pri izbiri in naselitvi različnih vrst v naš Tanganyika akvarij je seveda velikost akvarija, ki ga imamo na voljo. Za razliko od Malawi akvarija, kjer je minimalna velikost akvarija, ki ga potrebujemo vsaj 200 L (120 cm dolžine in 40 širine) pa imamo med ostrižniki jezera Tanganyika precej takih vrst, ki so primerne za naselitev tudi v precej manjše akvarije. Tako lahko npr. že v akvarije velikosti cca. 60 L naselimo kake manjše vrste (predvsem kake polžarke). Če imamo na voljo večji akvarij pa seveda izbira ostrižnikov primernih za naselitev v naš akvarij ustrezno narašča. Seveda pa tudi v jezeru Tanganyika obstajajo ostrižniki, ki zrastejo precej veliki in posledično potrebujejo precej velike akvarije. Ena izmed takih vrst je tudi zelo priljubljena C. frontosa, za katero je priporočljiv akvarij volumna vsaj 800 L.
Za razliko od Malawi ostrižnikov, kjer se priporoča rahla prenaselitev akvarija, da se zmanjša agresija, ima večina ostrižnikov jezera Tanganyika drugačno obnašanje in potrebuje vsaka vrsta v akvariju svoj prostor (teritorij).
Nekatere vrste (predvsem tiste, ki živijo v kolonijah, kot je npr. vrsta N. pulcher) so najprimernejše za naselitev v samostojni akvarij, kjer ni zraven drugih vrst (verjemite iz lastnih izkušenj, da je tudi tak akvarij z eno samo vrsto lahko zelo zanimiv in se velikotrat v takšem akvariju najlepše vidi naravno obnašanje teh ostrižnikov).
Imamo pa na izbiro seveda tudi precej takih vrst, ki so primerne za naselitev v skupinski Tanganyika akvarij. Imejmo pa pri izbiri, kot že rečeno, v mislih, da ti ostrižniki potrebujejo vsak svoj prostor in se zato pogosto priporoča, da če naselimo skupaj več vrst, da so to take, ki naseljujejo različna področja akvarija (tako seveda potem tudi uredimo akvarij).
Še nekaj zelo pomembnih stvari pa je potrebo upoštevati pri izbiri vrst za naš Taganyika akvarij. In sicer:
- nikoli ne naselimo skupaj rastlinojedih in mesojedih ostrižnikov. Ti dvoji ostrižniki imajo popolno drugačne zahteve po prehrani in v akvariju ne bomo mogli zagotovoti potrebam obojim, kar lahko vodi do raznih bolezni in nenazadnje smrt teh ostrižnikov (občutljivejši glede prehrane so rastlinojedi ostrižniki). Več o tem, zakaj je to tako pomembno, si lahko preberete v naslednjem članku: "Prehranjevanje Malawi in Tanganyika ostrižnikov"
- ne naselimo mirnih in sramežljivih vrst ostrižnikov skupaj z agresivnimi vrstami. Saj bodo mirne v tem primeru ves čas pod stresom in se bodo skrivale po skalah in školjkah, pogosto pa bodo lahko tudi ubite s strani agresivnejših vrst.
- ne naselimo skupaj vrst, pri katerih je večja možnost križanja. Ponavadi so to vrste znotraj istega rodu. Strogo pa se izogibajmo naselitvi iste vrste a različnih lokalitet, saj se bodo te z veliko večjo verjetnostjo križale, kar pa seveda ne želimo.
- pri izbiri števila posameznih vrst imejmo v mislih kakšen način življenja imajo ti ostrižniki. Ene izmed vrst živijo v jezeru v parih, spet druge živijo v haremu (ponavadi en samec z nekaj samicami), nekatere kot že omenjeno v kolonijah, itd… Tako, da glede na to preverimo tudi tale podatek za vsako vrsto na naši strani in ustrezno izberimo število primerkov posamezne vrste.
- upoštevajmo priporočljivo velikost akvarija za posamezne vrste. Tanganyiški ostrižniki so namreč najrazličnejših velikosti, zelo se pa razlikujejo tudi po agresiji in po tem kakšen način življenja imajo (v parih, haremu ali večjih skupinah). Od vsega tega je zelo odvisno kako velik akvarij rabimo za posamezno vrsto. Za večino teh ostrižnikov pa je pomembna predvsem površina akvarija (dolžina in širina), da je prostora za teritorije čim več, medtem ko sama višina akvarija ni tako pomembna.
Podatke o tem, kakšne zahteve imajo posamezne vrste teh ostrižnikov najdete seveda na naši podstrani, ki je namenjena predstavitvi ostrižnikov tega jezera. In sicer tukaj: "Tanganyika ostrižniki"
Glede na raznovrstnost ostrižnikov jezera Tanganyika je izbira prebivalcev za naš akvarij precej pestra. Je pa po drugi strani na žalost tudi res, da so ti ostrižniki zaenkrat pri nas precej manj razširjeni kot Malawi ostrižniki in je zato pogosto potrebno pogledati za njimi čez mejo.
Zgoraj je bilo podanih nekaj osnovnih napotkov glede tega na kaj moramo paziti pri izbiri vrst in katere vrste lahko naselimo skupaj. S tem, katere vrste bomo naselili v naš akvarij pa je seveda tesno povezana tudi ureditev akvarija (pesek, kamni, polžje hišice...). Dobre ideje kako urediti naš Tanganyika akvarij lahko dobimo tudi z opazovanjem naravnega okolja tega jezera. Na naši strani je lepa predstavitev tega čudovitega Jezera s kar nekaj podvodnimi posnetki, kjer lahko dobite kar nekaj zanimivih idej, kako urediti svoj akvarij, da bo čim bližje naravnemu biotopu. Predstavitev jezera si lahko torej ogledate na naslednji povezavi: "Jezero Tanganyika"
Da bo odločitev še lažja in dobite kako dodatno idejo kako postaviti svoj Tanganyika akvarij, pa vam spodaj predstavljamo še nekaj ustrezno in lepo urejenih akvarijev, ki so ponazoritev različnih okolij jezera Tanganyika.
Primer 1:
Akvarij, ki ponazarja peščeno okolje s polžjimi hišicami jezera Tanganyika. Polžje hišice prepraščajo alge, tako da akvarij zgleda zelo naravno (alge so namreč tudi v jezeru prisotne v veliki meri). Akvarij je volumna 200 L in dimenzij 100x50x40 cm. V njem pa sta naseljeni naslednji dve mesojedi vrsti:
- Lamprologus ocellatus (1 samec in 1 samica)
- Lamprologus multifasciatus (kolonija, ki jo sestavljajo 1 samec in 4 samice ter precejšnje število mladic raznih velikosti)
Primer 2:
Čudovit akvarij, ki predstavlja ponazoritev vmesnega okolja jezera Tanganyika. Akvarij je volumna kar 1178 L in dimenzij 240x70x70 cm. V njem so naseljene naslednje mesojede vrste:
- Neolamprologus mustax orange
- Neolamprologus nigriventris
- Ectodus descampsii chituta
- Xenotilapia papilio Kanoni
- Xenotilapia papilio sunflower
- Paracyprichromis brieni chituta
Primer 3:
Akvarij, ki ponazarja skalno okolje jezera Tanganyika. Akvarij je volumna 520 L dimenzij 130x70x60 cm. Naseljene so naslednje mesojede vrste:
- Neolamprologus longior
- Neolamprologus pulcher
- Neolamprologus cylindricus
- Cyprichromis leptosoma
Primer 4:
Skalno okolje jezera Tanganyika, a tokrat so prebivalci rastlinojedi ostrižniki tega jezera. Akvarij je velikosti 380 L in dimenzij 180x45x47 cm. Naseljeni sta naslednji dve vrsti Tropheusov:
Tropheus duboisi
Tropheus moori ‘Bemba’
Primer 5:
Še ena lepa ponazoritev skalnega okolja jezera Tanganyika. Akvarij je volumna 458 L v njem pa naseljena samo ena vrsta in sicer so to rastlinojedi ostrižniki vrste Tropheus Duboisi ‘Maswa’.
Primer 6:
Akvarij volumna 200 L in dimenzij 82х50х50 cm v katerega pa je naseljena samo ena vrsta, ki živi v kolonijah in sicer je to vrsta Lamprologus similis. Tudi tak akvarij z eno vrsto je lahko zelo lep, ob opazovanju obnašanja teh ostrižnikov pa bomo prav gotovo uživali.
Primer 7:
Še en akvarij z eno samo vrsto kolonialnih ostrižnikov. Akvarij je volumna 200 L in dimenzij 100x40x50 cm. Vrsta, ki je naseljena, pa je N. pulcher (daffodil).
Primer 8:
Akvarij manjšega volumna 75 L in dimenzij 75x35х30 cm. Sicer preprost a lepo ponazarja okolje s polžjimi hišicami jezera Tanganyika. Vrsti, ki sta naseljeni sta:
- Lamprologus multifasciatus
- Lamprologus ocellatus
Primer 9:
Akvarij volumna 720 L v katerem pa so naseljene redkejše vrste. Je ponazoritev večjih globin jezera Tanganyika. Od ostrižnikov je naseljena samo vrsta Bathybates minor. Zraven pa sta še dve vrsti, ki ne spadata med ostrižnike in sicer sta to Mastacembelus ellipsifer in Synodontis lucipinnis.
Primer 10:
Akvarij, ki prav tako ponazarja globoko skalno okolje in je volumna 1900 L. V njem so naseljeni eni izmed najveličastnejših ostrižnikov jezera Tanganyika in sicer Cynotilapia frontosa ‘Mikula’.
Primer 11:
Kombinacija ostrižnikov peščenega dna (vrste Xenotilapia, Ectodus, Enantiopus...) in ostrižnikov odprtih voda je kar pogosta. Spodnja ureditev akvarija je sicer enostavna, ampak zelo primerna za tak tip ostrižnikov. Torej na dnu akvarija damo pesek, kamnov pa je lahko le za vzorec. V spodnjem akvariju je naseljena vrsta Cyprichromis sp. 'leptosoma jumbo', katerim družbo delajo ostrižniki vrste Xenotilapia papilio 'Tembwe'. Tukaj pa je seveda na mestu pripomba glede izbire vrste Xenotilapij, saj je omenjena vrsta ena redkih Xenotlapij, ki živi v skalnem okolju in ne na peščenem dnu. Tako, da bi bila v konkretnem primeru, glede na ureditev akvarija, vsekakor primernejša izbira katerih izmed ostrižnikov peščenega dna.
Primer 12:
Akvarij volumna 680 L, ki prav tako ponazarja peščeno okolje jezera Tanganyika. Kot lahko še enkrat vidimo je ureditev akvarija za ostrižnike peščenega dna zelo enostavna. Saj ne rabijo nič drugega kot pesek na dnu, na njem pa je lahko nekaj kamnov, ki služijo kot zaščita šibkejšim ostrižnikov. V tem akvariju je naseljena vrsta Cyathopharynx furcifer 'Kigoma' za katero je značilno, da gradi čudovita gnezda v obliki vulkana, kar je tudi lepo vidno na spodnjem posnetku.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
V naslednjem članku bomo poskušali na razumljiv način predstaviti na kaj je potrebno biti pozoren pri postavitvi Tanganyika akvarija. Na koncu tega članka pa podali tudi nekaj primerov ustrezno urejenih in naseljenih Tanganyika akvarijev, ki ponazarjajo posamezna območja tega čudovitega jezera.
Podlaga
Ena izmed prvih stvari, ki je pomembna pri postavitvi Tanganyika akvarija je prav gotovo ustrezna podlaga. Najustreznejša in lahko bi rekli tudi edina primerna je pesek oz. natančneje povedano kremenčev pesek. In to ne samo zaradi tega, ker ta pesek predstavlja naravno podlago v jezeru Tanganyika, ampak tudi zato, ker je to pesek, ki zadosti potrebam, ki jih imajo ostrižniki tega jezera. Koralni peski, ki so zadnje čase tudi kar precej priljubljeni, so npr. neustrezni, ker imajo ostre robove in lahko te ribe poškodujejo. Predvsem takrat, ko ga ti z usti pobirajo in presesavajo v procesu iskanja hrane v pesku. Poleg tega, da pesek ne sme meti ostrih robov, ne sme imeti tudi negativnih posledic na parametre vode. Kar pa npr. za večino peskov, ki jih dobimo kupiti v akvarijskih trgovinah, predvsem so to tisti namenjeni za rastlinske akvarije, ne drži. Ti peski znajo namreč pogosto zniževati pH vode, kar pa za ostrižnike jezera Tanganyika, ki potrebujejo trdo vodo z visokim pH, seveda ni primerno.
Poleg tega bodimo pri izbiri peska pozorni tudi na to, da bo naravnih barv (presvetel pesek lahko ima negatvni vpliv na ribe). Še pomembnejša pa je izbira primerne granulacije peska, najustreznejši je tisti granulacije nekje med 0,5 do 2 mm. Pri sami namestitvi peska v akvarij je pomembno tudi to, kako na debelo ga bomo nasipali. Priporočljivo je, da je debelina peska v Tanganyika akvariju vsaj 5 cm ali več. To je še posebej pomembno pri ribah, ki ves čas prekopavajo in prenašajo pesek.
Najustreznejši so neostri apnenčasti peski, niso pa slabi tudi kaki kremenčevi peski, ki jih dobimo kupiti zelo poceni kar v kaki gradbeni trgovini. Ta pesek je potrebno nato samo dobro oprati in že je primeren za Tanganyika akvarij. Eden izmed zelo priljubljenih v akvaristiki je Kema Fuga Sand 200 (granulacija od 1 do 2 mm). Lahko pa izberemo seveda tudi kak drug kremenčev pesek ustrezne granulacije in obarvanosti.
Glede na velikost jezera Tanganyika, pa je seveda logično, da se tudi pesek v samem jezeru Tanganyika od lokacije do lokacije malenkost razlikuje. Nekaj primerov kakšen je pesek na različnih lokacij v jezeru si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
Fotografije: © by Tautvydas Pangonis
Dekoracija
Pri izbiri dekoracije za Tanganyika akvarij je treba imeti v mislih predvsem potrebe Tanganyiških ostrižnikov. In te potrebe so seveda drugačne pri različnih vrstah. Polžarke in ribe peščenega dna imajo npr. drugačne zahteve, kot ribe skalnega okolja (npr. Julidochromisi). Ne glede na vrsto Tanganyiških ostrižnikov, pa bo v veliki večini primerov potrebno v akvarij postaviti vsaj nekaj kamnov. Tudi za ostrižnike, ki živijo na peščenem dnu, je namreč nekaj kamnov dobrodošlih, saj le ti nudijo zaščito tem ostrižnikom (predvsem v času razmnoževanja, ko agresivnost teh ostrižnikov naraste). Za ostrižnike skalnega okolja pa bo seveda potrebno kamnov kar precej, da z njimi ustvarimo čim več jam, ki služijo tem ostrižnikom kot skrivališča in prostor za razmnoževanje.
Kamni so torej ena izmed osnovnih dekoracij Tanganyika akvarija. V samem jezeru so seveda kamni zelo različni. Za Tanganyiko tako lahko pride v poštev velika večina kamnov, tudi apnenčasti, ki za nekatere druge akvarije niso primerni, saj bodo le ti pozitivno vplivali na parametre vode, ki so potrebni za te ostrižnike (višja trdota in pH). Kar je potrebno paziti pri izbiri kamnov, pa je predvsem to, da to ne bodo kamni z ostrimi robovi, ker bi se ti ostrižniki znali na takih kamnih pri preganjanju hitro poškodovati. Odvisno od izbire vrst, je tudi pomembno kake oblike kamnov bomo izbrali. Določene vrste namreč živijo v jamah in razpokah med kamni, zato za take ostrižnike izberimo take kamne, s pomočjo katerih bomo lažje oblikovali tako postavitev in ustvarili z njihovo postavitvijo čim več jam in skrivališč. Najrazličnejše kamne seveda dobimo kupiti, še ceneje pa nas pride, če jih naberemo sami. V vsakem primeru pa jih je dobro oz. skoraj obvezno prekuhati preden jih damo v akvarij.
Brez kamnov torej v Tanganyika akvariju skoraj ne gre, "slabost" te dekoracije pa je, da so kamni težki. Zato jih je potrebno res zložiti previdno, da se nam postavitev kamnov ne podere. Predvsem je tukaj potrebno imeti v mislih, da te ribe rade prekopavajo pesek in znajo morebiten pesek pod kamni hitro spodkopati in lahko posledično povzročijo padec kamnov, ki so zloženi višje. V vsakem primeru je dobrodošlo, da v primeru naravnih kamnov, na dno akvarija zalepimo dodatno kako pleksi steklo ali pa PVC ploščo (forex), ki bo preprečila razbitje stekla v primeru prevrnitve posameznih kamnov (pazimo, da bo to taka plošča, da ne bo vplivala negativno na parametre vode).
Druga možnost v primeru naravnih kamnov so lava kamni, ki so precej lažji, a moramo imeti v mislih, da ti niso primerni za vse ostrižnike, saj znajo imeti ostre robove in se lahko predvsem agresivne ribe pri preganjanju in pa tudi tiste sramežljive pri skrivanju, na takih kamnih hitro poškodujejo.
Fotografiji: © by Tautvydas Pangonis
V zadnjem času pa je v akvaristiki prisotnih tudi vse več umetnih ozadij in kamnov (3D modulov), ki so izdelani iz stiroporja ali pa kakih drugih materialov. Tako ozadje oz. 3D module si lahko izdelamo sami ali pa naročimo in nam ga izdelajo po meri. Za ena izmed kvalitetnejših veljajo ozadja in 3D moduli Back to Nature, osebno pa imam zelo dobre izkušnje tudi s cenovno ugodnejšimi Aquadecor ozadji in 3D moduli.
Prednost teh umetnih kamnov je vsekakor teža, slabost (vsaj nekaterih) pa, da znajo ta razna 3D ozadja in moduli zavzeti v akvariju kar precejšen volume vode, kar seveda ni najboljše. Določena podjetja zato sedaj ponujajo tudi že take 3D module in ozadja, ki so znotraj votla in so tako seveda precej primernejša, saj zavzamejo precej manjši volumen, obenem pa je notranjost teh 3D modulov lahko idealno skrivališče oz. prostor za razmnoževanje določenih vrst ostrižnikov.
Fotografija: © by Gregor Bauer
Poleg kamnov pa pri dekoraciji Tanganyika akvarija ne smemo pozabiti na polžje hišice. Predvsem v primeru vrst, ki jih imenujemo polžarke, so polžje hišice obvezna dekoracija v Tanganyika akvariju. Te vrste namreč živijo in se razmnožujejo v polžjih hišicah. Polžje hišice pa uporabljajo za razmnoževanje tudi nekatere druge vrste Tanganyiških ostrižnikov, ki pa drugače ne živijo v njih. Najprimernejše polžje hišice so seveda tiste, ki so najštevilčnejše tudi v samem jezeru Tanganyika. To so polžje hišice polža Neothauma. Te hišice so namreč najustreznejših velikosti in oblike za Tanganyiške ostrižnike (polžarke). Velikokrat je sicer hišice Neothauma teško dobiti, pa tudi ravno poceni niso. Kot alternativa so primerne tudi hišice našega vrstnega polža, ki so prav tako ustreznih velikosti in oblike za Tanganyiške polžarke.
Rastline
Večina nas ko je govora o Tanganyika akvarijih (in podobno tudi Malawi) verjetno pomisli na akvarije, ki so brez rastlin in so v njih samo kamni in pesek. Pogosto velja tudi prepričanje, da rastline ne sodijo v akvarije, ki predstavljajo biotop jezera Tanganyika, a tole ne drži popolnoma. V jezeru Tanganyika lahko najdemo namreč tudi območja z rastlinsko vegetacijo, ki pa seveda niso zelo pogosta in rastline najdemo samo v zgornjih 10 m jezera Tanganyika, na večjih globinah jih pa ni. Delno torej sicer naša prejšnja trditev drži, saj precej ostrižnikov, ki naseljujejo naše Tanganyika akvarije, res prihaja iz večjih globin, kjer rastlin ni, a ne vsi, saj je tudi zgornjih 10 m jezera Tanganyika bogato z ostrižniki. V Tanganyiki tako na teh manjših globinah najdemo predvsem naslednje vrste rstlin: Hydrilla verticillata, Najas marina, Pistia strationes, Potamogeton pecinatus in Vallisneria spiralis.
V akvarijskem hobiju so od zgoraj naštetih rastlin prisotne le nekatere. Druge zelo podobne zgornjim, ki bi tudi bile primerne za Tanganyiko pa so še Vallisneria gigantea, Vallisneria nana, Ceratophyllum demersum, Najas guadalupensis in še nekatere druge. V mislih pri izbiri rastlin je potrebno imeti predvsem to, da je voda v Tanganyiki trda, osvetljenost akvarijev Tanganyike pa naj bi bila večinoma precej šibka in v takih razmerah precej rastlin ne uspeva. Poleg zgornjih so v akvariju pogosto videne še razne rastline iz vrst Anubias in Microsorium, a če se želimo strogo držati biotopa jezera Tanganyika, tele niso najprimernejše, saj ne ponazarjajo nobenih izmed rastlin, ki jih dejansko zasledimo v Tanganyiki (je pa to mogoče tudi malo stvar okusa). Torej, tudi če se odločimo za nekaj rastlin v Tanganyika akvariju, tole ne bo čisto nenaravno, poleg tega pa nam rastline lahko malenkost tudi pomagajo pri čiščenju vode. Imejmo pa v tem primeru v mislih, da lahko precej rastlin ostrižniki pojejo (rastlinojedi), spet druge pa ostrižniki, ki radi prekovajao dno, hitro izkopljejo. Na rastlinah v akvariju Tanganyike pa se znajo hitro pojaviti tudi alge in potem te rastline ne izgledajo več tako lepo. Predvsem iz tega razloga jaz v akvariju Tanganyike rajši nimam rastlin, alge pa vidim rajši rasti po kamnih, saj zgleda to nekako bolj naravno.
Rasvetljava
Pri razsvetljavi Tanganyika akvarija je potrebno imeti v mislih predvsem tole, katere vrste ostrižnikov imamo oz. bomo naselili v naš Tanganyika akvarij. Precej oz. večina ostrižnikov namreč prihaja iz večjih globin, kjer je svetloba že bolj šibka in jim močna svetloba ne ugaja. Zato je za večino akvarijev Tanganyike priporočljivo, da je svetloba šibkejša. Razne sijalke (T5 in T8) nam dajo ponavadi jakost svetlobe nekje 3 W/L, kar pa je lahko pogosto preveč za ostrižnike tega jezera (sploh za tiste iz večjih globin). Zato je vsekakor primernejša varianta LED in to najboljše taka, kjer lahko sami prilagajamo jakost svetlobe. Barva svetlobe pa naj bo nekje 6500K, saj je to nekje najbližje barvi, ki jo daje tudi sonce v naravi. Poleg premočne svetlobe pa zna v akvariju precejšen stres povzročati tudi nenadno prižiganje in ugašanje luči in zato je zelo priporočljivo, da če le lahko zagotovimo postopno prižiganje in ugašanje luči v našem akvariju. Kako lahko to sami razmeroma poceni uredimo, obenem pa potem tudi kontroliramo jakost svetlobe v našem akvariju je lepo napisano v naslednjem članku na naši strani: "Simulacija dneva in noči z LED trakovi in kontrolerjem TC420"
Voda
Parametri v jezeru Tanganyika se na določenih lokacijah in predvsem v odvisnosti od globine malenkost razlikujejo. Gibljejo se tako nekje v naslednjih mejah:
Temperatura: 24°C do 27°C
pH: 8.3 do 9.2
Skupna trdota (GH): 10°dGH do 13°dGH
Karbonatna trdota (KH): 16°dKH do 19°dKH
Dandanes lahko sicer te parametre ob uporabi RO vode in ustreznih bufferjev in soli v popolnosti ponazorimo, ampak tako precizna ponazoritev seveda ni potrebna. Je pa vseeno potrebno upoštevati, da so Tanganyika ostrižniki ribe, ki živijo v alkalni vodi in vsaka voda za njih ni primerna. Je pa še vseeno boljše, da tudi če so parametri naše vode malenkost izven meja glede na tiste v jezeru, da vodo pustimo tako kot je in imamo stabilne parametre, kakor pa da poizkušamo vodo optimizirati in s tem, predvsem če nimamo izkušenj, povzročimo nenehno nihanje parametrov. Nihannje parametrov, predvsem spremembe pH in trdote ima namreč večje posledice za naše ribe, kot pa konstantni parametri, pa tudi, če so malenkost izven meja. Sprejemljivi parametri vode za Tanganyika akvarij bi tako bili:
Temperatura: 24°C do 27°C
pH: 8.0 do 9.5
Skupna trdota (GH): 8°dGH do 20°dGH
Karbonatna trdota (KH): 11°dKH do 22°dKH
Kar precej voda, ki priteče iz naših vodovodnih pip, že kar ustreza tem parametrom, če pa je na določenih področjih voda še vseeno mehkejša lahko v tem primeru uporabimo razne bufferje in soli za dvig trdote in pH-ja vode. Najboljše je, da uporabimo take, ki so namenjeni prav za Tanganyiko, saj le ti najbolje ponazorijo naravne razmere tega jezera. Več o vodi v samem jezeru Tanganjika in kako je lahko karbonatna trdota (KH) tega jezera višja od skupne trdote (GH) pa si lahko preberete v naslednjem članku na naši strani: "Voda afriških jezer"
Filtracija
Filtracija je ena izmed najpomembnejših stvari vsakega akvarija. Za akvarije z ostrižniki jezera Tanganyika pa je še toliko pomembnejša, saj imajo ti akvariji zelo malo rastlin ali jih pa sploh ni in nam tako le te ne pomagajo pri čiščenju vode. O tem katere filtre (notranje, zunanje, sump,…) izbrati je sicer nekaj tudi stvar okusa, ampak predvsem za večje akvarije so vsekakor primernejši zunanji filtri ali sump, saj notranji ponavadi niso dovolj zmogljivi. Prednost zunanjih filtrov pred notranjimi pa je tudi ta, da nam ne zasedajo toliko prostora v akvariju in imajo večjo količino filtrirnega material, ki ga je po potrebi tudi lažje zamenjati s kvalitetnejšimi filtrirnimi materiali. Za večje akvarije torej vsekakor priporočam zunanje filtre ali pa sump. Pri izbiri ustrezne velikosti filtra pa imejmo v mislih, da proizvajalci velikokrat pretiravajo s podatkom, za kako velik akvarij so primerni njihovi filtri. Tako, da če je na filtru navedeno, da je primeren za akvarije velikosti 200 L, potem je ponavadi ta filter običajno primeren kvečjemu za ostrižniški akvarij velikosti 100 L ali še manj. Tako, da uporabimo ali dva taka filtra ali pa enega zmoglivejšega (velikokrat je bolj smiselna izbira dveh filtrov, kot pa enega močnejšega).
Pri izbiri filtra pa ne gledati samo na pretok filtra, kar je sicer tudi pomembno, da le ti ustvarijo dovolj pretoka, da nam poberejo mehansko umazanijo, ampak je enako kot to oz. še bolj pomembna količina biološkega filtrirnega materiala, ki ga vsebuje filter. Količina biološkega filtrirnega materiala, je torej tista, ki je najpomembnejša, saj nam npr. bakterije v eni majhni gobici prav gotovo ne bodo zmožne predelati vseh odpadkov, ki jih povzročijo ribe in hrana.
Smiselno je, da prostor, ki je namenjen biološkemu filtrirnemu materialu, kar najbolje izkoristimo. In tukaj je treba opozoriti, da imajo kupljeni filtri pogosto priložene filtrirne materiale, ki niso najkvalitetnejši. Zato je pogosto smiselno te biološke filtrirne materiale zamenjati s kvalitetnejšimi, ki nudijo kar največjo možno površino za naselitev koristnih bakterij in tako najboljše izkoristimo prostor, ki ga imamo na voljo za biološki filtrirni material (kvalitetnejši so npr. Seachem Matrix, JBL micromec in še drugi).
Večini je verjetno jasno, ampak naj vseeno tukaj na tem mestu še enkrat povdarim, da je vsak filter potrebno ustrezno sciklat, da se v biološkem filtrirnem materialu naselijo koristne bakterije v dovolj velikem številu, da so le te potem sposobne predelati vse biološke odpadke, ki nastanejo v akvariju in da se nam ribe ne zastrupljajo v lastnih iztrebkih. Tak postopek, kot je verjetno večini znano traja od 3 do 4 tedne (lahko tudi več). Če vseeno kdo rabi glede ciklanja akvarija (filtra) še dodatne informacije pa si lahko ogromno o tem prebere na spodnjem forumu: "Kdaj je akvarij vtečen in kako to storimo?"
Ne glede na to, kako zmogljivo filtracijo imamo, pa so še vedno potrebne redne menjave vode. Sploh v Tanganyiki (podobno tudi v Malawi akvarijih) so potrebne kar pogoste menjave, saj kot omenjeno rastlin ni oz. jih je malo in tako ni porabnikov nitratov, torej rastlin, ki bi nam nitrate držale na sprejemljivih vrednostih za naše ostrižnike. Niso pa seveda nitrati edini razlog, zakaj so potrebne menjave vode, a o tem v kakih podrobnejših člankih na to temo. Nitrati (NO3) so drugače, kot je verjetno znano, končni produkt filtracije in so, če preveč narastejo, tudi škodljivi oz. strupeni za ribe, ne sicer tako zelo kot nitriti (NO2) in amonijak NH3/NH4, pa vseeno.
Podobno kot pri Malawi akvarijih so tudi v Tanganyiki zelo zaželjene redne tedenske menjave vode, a ker ti akvariji ponavadi niso tako naseljeni, določene vrste pa so tudi občutljivejše na večje menjave vode, se za Tanganyiko priporočajo malenkost manjše menjave vode. Nekje 15 do 30 % (odvisno od naselitve) je priporočljivo torej zamenjati vsak teden. Pri menjavi bodimo pozorni na to, da je voda ki jo menjujejo vedno čim bolj podobnih parametrov, kot tista, ki je že v akvariju (temperatura, trdota, …). Vodo je seveda iz večih razlogov dobro starati vsaj 24 ur (ne samo zaradi klora) in uporabiti različne tonike (priporočam Seachem Prime, so pa primerni tudi drugi), ki nam odstranijo težke kovine, ki so velikokrat prisotne v vodovodni vodi.
Poleg kvalitetne vode z nizkimi nitrati in ustrezne trdote je za Tanganyika akvarij pomembno tudi, da je voda bogata s kisikom. Tole lahko zagotovimo z zračnimi črpalkami ali pa z zadostnim valovanjem vodne gladine. Valovanje vodne gladine lahko zagotovimo s pravilno usmeritvijo iztoka iz filtrov ali pa s tokovnimi črpalkami usmerjenimi v gladino akvarija. Če bo valovanje zadosto, tudi zračne črpalke niso potrebne.
S tokovnimi črpalkami lahko torej dodatno zagotovimo valovanje vodne gladine. So pa te seveda tudi zelo zaželjene v primeru, da imamo v akvariju vrste, ki živijo v jezeru v plitvih vodah (npr. razni Eretmodini, Tropheusi,…), kjer so tokovi v jezeru precej močnejši, kot na večjih globinah jezera. V tem primeru torej s temi črpalkami zagotovimo dodatno tokovanje, ki ustreza tem vrstam ostrižnikov.
Izbira primernih vrst in naselitev Tanganyika akvarija
Prvo kar moramo imeti v mislih pri izbiri in naselitvi različnih vrst v naš Tanganyika akvarij je seveda velikost akvarija, ki ga imamo na voljo. Za razliko od Malawi akvarija, kjer je minimalna velikost akvarija, ki ga potrebujemo vsaj 200 L (120 cm dolžine in 40 širine) pa imamo med ostrižniki jezera Tanganyika precej takih vrst, ki so primerne za naselitev tudi v precej manjše akvarije. Tako lahko npr. že v akvarije velikosti cca. 60 L naselimo kake manjše vrste (predvsem kake polžarke). Če imamo na voljo večji akvarij pa seveda izbira ostrižnikov primernih za naselitev v naš akvarij ustrezno narašča. Seveda pa tudi v jezeru Tanganyika obstajajo ostrižniki, ki zrastejo precej veliki in posledično potrebujejo precej velike akvarije. Ena izmed takih vrst je tudi zelo priljubljena C. frontosa, za katero je priporočljiv akvarij volumna vsaj 800 L.
Za razliko od Malawi ostrižnikov, kjer se priporoča rahla prenaselitev akvarija, da se zmanjša agresija, ima večina ostrižnikov jezera Tanganyika drugačno obnašanje in potrebuje vsaka vrsta v akvariju svoj prostor (teritorij).
Nekatere vrste (predvsem tiste, ki živijo v kolonijah, kot je npr. vrsta N. pulcher) so najprimernejše za naselitev v samostojni akvarij, kjer ni zraven drugih vrst (verjemite iz lastnih izkušenj, da je tudi tak akvarij z eno samo vrsto lahko zelo zanimiv in se velikotrat v takšem akvariju najlepše vidi naravno obnašanje teh ostrižnikov).
Imamo pa na izbiro seveda tudi precej takih vrst, ki so primerne za naselitev v skupinski Tanganyika akvarij. Imejmo pa pri izbiri, kot že rečeno, v mislih, da ti ostrižniki potrebujejo vsak svoj prostor in se zato pogosto priporoča, da če naselimo skupaj več vrst, da so to take, ki naseljujejo različna področja akvarija (tako seveda potem tudi uredimo akvarij).
Še nekaj zelo pomembnih stvari pa je potrebo upoštevati pri izbiri vrst za naš Taganyika akvarij. In sicer:
- nikoli ne naselimo skupaj rastlinojedih in mesojedih ostrižnikov. Ti dvoji ostrižniki imajo popolno drugačne zahteve po prehrani in v akvariju ne bomo mogli zagotovoti potrebam obojim, kar lahko vodi do raznih bolezni in nenazadnje smrt teh ostrižnikov (občutljivejši glede prehrane so rastlinojedi ostrižniki). Več o tem, zakaj je to tako pomembno, si lahko preberete v naslednjem članku: "Prehranjevanje Malawi in Tanganyika ostrižnikov"
Fotografija: © by Ad Konings
- ne naselimo mirnih in sramežljivih vrst ostrižnikov skupaj z agresivnimi vrstami. Saj bodo mirne v tem primeru ves čas pod stresom in se bodo skrivale po skalah in školjkah, pogosto pa bodo lahko tudi ubite s strani agresivnejših vrst.
Fotografija: © by M. Kwolek-Mirek
- ne naselimo skupaj vrst, pri katerih je večja možnost križanja. Ponavadi so to vrste znotraj istega rodu. Strogo pa se izogibajmo naselitvi iste vrste a različnih lokalitet, saj se bodo te z veliko večjo verjetnostjo križale, kar pa seveda ne želimo.
Fotografija: © by Kim Jakobsen
- pri izbiri števila posameznih vrst imejmo v mislih kakšen način življenja imajo ti ostrižniki. Ene izmed vrst živijo v jezeru v parih, spet druge živijo v haremu (ponavadi en samec z nekaj samicami), nekatere kot že omenjeno v kolonijah, itd… Tako, da glede na to preverimo tudi tale podatek za vsako vrsto na naši strani in ustrezno izberimo število primerkov posamezne vrste.
Fotografija: © by African Diving Ltd
- upoštevajmo priporočljivo velikost akvarija za posamezne vrste. Tanganyiški ostrižniki so namreč najrazličnejših velikosti, zelo se pa razlikujejo tudi po agresiji in po tem kakšen način življenja imajo (v parih, haremu ali večjih skupinah). Od vsega tega je zelo odvisno kako velik akvarij rabimo za posamezno vrsto. Za večino teh ostrižnikov pa je pomembna predvsem površina akvarija (dolžina in širina), da je prostora za teritorije čim več, medtem ko sama višina akvarija ni tako pomembna.
Desno Boulengerochromis microlepis (največji ostrižnik Tanganyike - zraste čez 70 cm); Fotografija: © by Hans van Heusden
Podatke o tem, kakšne zahteve imajo posamezne vrste teh ostrižnikov najdete seveda na naši podstrani, ki je namenjena predstavitvi ostrižnikov tega jezera. In sicer tukaj: "Tanganyika ostrižniki"
Glede na raznovrstnost ostrižnikov jezera Tanganyika je izbira prebivalcev za naš akvarij precej pestra. Je pa po drugi strani na žalost tudi res, da so ti ostrižniki zaenkrat pri nas precej manj razširjeni kot Malawi ostrižniki in je zato pogosto potrebno pogledati za njimi čez mejo.
Zgoraj je bilo podanih nekaj osnovnih napotkov glede tega na kaj moramo paziti pri izbiri vrst in katere vrste lahko naselimo skupaj. S tem, katere vrste bomo naselili v naš akvarij pa je seveda tesno povezana tudi ureditev akvarija (pesek, kamni, polžje hišice...). Dobre ideje kako urediti naš Tanganyika akvarij lahko dobimo tudi z opazovanjem naravnega okolja tega jezera. Na naši strani je lepa predstavitev tega čudovitega Jezera s kar nekaj podvodnimi posnetki, kjer lahko dobite kar nekaj zanimivih idej, kako urediti svoj akvarij, da bo čim bližje naravnemu biotopu. Predstavitev jezera si lahko torej ogledate na naslednji povezavi: "Jezero Tanganyika"
Da bo odločitev še lažja in dobite kako dodatno idejo kako postaviti svoj Tanganyika akvarij, pa vam spodaj predstavljamo še nekaj ustrezno in lepo urejenih akvarijev, ki so ponazoritev različnih okolij jezera Tanganyika.
Primer 1:
Akvarij, ki ponazarja peščeno okolje s polžjimi hišicami jezera Tanganyika. Polžje hišice prepraščajo alge, tako da akvarij zgleda zelo naravno (alge so namreč tudi v jezeru prisotne v veliki meri). Akvarij je volumna 200 L in dimenzij 100x50x40 cm. V njem pa sta naseljeni naslednji dve mesojedi vrsti:
- Lamprologus ocellatus (1 samec in 1 samica)
- Lamprologus multifasciatus (kolonija, ki jo sestavljajo 1 samec in 4 samice ter precejšnje število mladic raznih velikosti)
Primer 2:
Čudovit akvarij, ki predstavlja ponazoritev vmesnega okolja jezera Tanganyika. Akvarij je volumna kar 1178 L in dimenzij 240x70x70 cm. V njem so naseljene naslednje mesojede vrste:
- Neolamprologus mustax orange
- Neolamprologus nigriventris
- Ectodus descampsii chituta
- Xenotilapia papilio Kanoni
- Xenotilapia papilio sunflower
- Paracyprichromis brieni chituta
Primer 3:
Akvarij, ki ponazarja skalno okolje jezera Tanganyika. Akvarij je volumna 520 L dimenzij 130x70x60 cm. Naseljene so naslednje mesojede vrste:
- Neolamprologus longior
- Neolamprologus pulcher
- Neolamprologus cylindricus
- Cyprichromis leptosoma
Primer 4:
Skalno okolje jezera Tanganyika, a tokrat so prebivalci rastlinojedi ostrižniki tega jezera. Akvarij je velikosti 380 L in dimenzij 180x45x47 cm. Naseljeni sta naslednji dve vrsti Tropheusov:
Tropheus duboisi
Tropheus moori ‘Bemba’
Primer 5:
Še ena lepa ponazoritev skalnega okolja jezera Tanganyika. Akvarij je volumna 458 L v njem pa naseljena samo ena vrsta in sicer so to rastlinojedi ostrižniki vrste Tropheus Duboisi ‘Maswa’.
Primer 6:
Akvarij volumna 200 L in dimenzij 82х50х50 cm v katerega pa je naseljena samo ena vrsta, ki živi v kolonijah in sicer je to vrsta Lamprologus similis. Tudi tak akvarij z eno vrsto je lahko zelo lep, ob opazovanju obnašanja teh ostrižnikov pa bomo prav gotovo uživali.
Primer 7:
Še en akvarij z eno samo vrsto kolonialnih ostrižnikov. Akvarij je volumna 200 L in dimenzij 100x40x50 cm. Vrsta, ki je naseljena, pa je N. pulcher (daffodil).
Primer 8:
Akvarij manjšega volumna 75 L in dimenzij 75x35х30 cm. Sicer preprost a lepo ponazarja okolje s polžjimi hišicami jezera Tanganyika. Vrsti, ki sta naseljeni sta:
- Lamprologus multifasciatus
- Lamprologus ocellatus
Primer 9:
Akvarij volumna 720 L v katerem pa so naseljene redkejše vrste. Je ponazoritev večjih globin jezera Tanganyika. Od ostrižnikov je naseljena samo vrsta Bathybates minor. Zraven pa sta še dve vrsti, ki ne spadata med ostrižnike in sicer sta to Mastacembelus ellipsifer in Synodontis lucipinnis.
Primer 10:
Akvarij, ki prav tako ponazarja globoko skalno okolje in je volumna 1900 L. V njem so naseljeni eni izmed najveličastnejših ostrižnikov jezera Tanganyika in sicer Cynotilapia frontosa ‘Mikula’.
Primer 11:
Kombinacija ostrižnikov peščenega dna (vrste Xenotilapia, Ectodus, Enantiopus...) in ostrižnikov odprtih voda je kar pogosta. Spodnja ureditev akvarija je sicer enostavna, ampak zelo primerna za tak tip ostrižnikov. Torej na dnu akvarija damo pesek, kamnov pa je lahko le za vzorec. V spodnjem akvariju je naseljena vrsta Cyprichromis sp. 'leptosoma jumbo', katerim družbo delajo ostrižniki vrste Xenotilapia papilio 'Tembwe'. Tukaj pa je seveda na mestu pripomba glede izbire vrste Xenotilapij, saj je omenjena vrsta ena redkih Xenotlapij, ki živi v skalnem okolju in ne na peščenem dnu. Tako, da bi bila v konkretnem primeru, glede na ureditev akvarija, vsekakor primernejša izbira katerih izmed ostrižnikov peščenega dna.
Primer 12:
Akvarij volumna 680 L, ki prav tako ponazarja peščeno okolje jezera Tanganyika. Kot lahko še enkrat vidimo je ureditev akvarija za ostrižnike peščenega dna zelo enostavna. Saj ne rabijo nič drugega kot pesek na dnu, na njem pa je lahko nekaj kamnov, ki služijo kot zaščita šibkejšim ostrižnikov. V tem akvariju je naseljena vrsta Cyathopharynx furcifer 'Kigoma' za katero je značilno, da gradi čudovita gnezda v obliki vulkana, kar je tudi lepo vidno na spodnjem posnetku.